Avtorja: Diego Martín Fernández & Linnea Brønnum Hansen
Ko smo kot tujci prvič prišli v Idrijo, nas je najprej očarala narava, ki obkroža mesto. Kamorkoli smo pogledali, smo videli hribe, pokrite z gostimi gozdovi, drevesa pa so delovala, kot da bi dolino ščitila pred zunanjimi vplivi. Na prvi pogled dokaj odročno mesto, ki sprva ni delovalo kot nekdanje središče tehnološkega razvoja.
Ko smo spoznavali mesto in ogledovali elegantne zgradbe v mestnem središču z močno rudarsko tradicijo (vstopna stavba v Antonijev rov, rudarske hiše in grad Gewerkenegg), smo hitro ugotovili, da je to mesto, ki se zaveda vrednosti industrijske dediščine.
Vendar pa Idrije ne smemo videti kot mesto, v katerem se je industrijski in arhitekturni razvoj ustavil v preteklosti. Ko smo videli razvoj mesta in ponudbo zaposlitev, smo hitro ugotovili, da se je hitro prelevila iz rudarskega mesta v središče avtomobilske industrije, kar je prispevalo k privlačni ponudbi delovnih mest za inženirje.
V prepletenem svetu, ki se hitro spreminja, je raznolikost na področju gospodarskega razvoja ključna za ustvarjanje stabilne skupnosti. Društvo Idrija 2020 želi skozi dejavnosti izpostaviti ravno to, da lahko kraji, ki so zaradi zaprtja industrije nenadoma ostali brez delovnih mest, ponovno zaživijo, ne da bi zaradi tega izgubili svojo identiteto.
V svetu je pri ohranjanju dediščine dokaj pomembno prepričanje, da se je potrebno pri prenovi in vzdrževanju spomeniško zaščitenih stavb čimbolj približati njihovi originalni obliki, pri tem pa se pozablja, da je zgodovina nekaj, kar se ustvarja ves čas. Dober primer je tako lahko posamezen primer kakšnega rimskega templja, ki je bil kasneje prenovljen in spremenjen v katoliško cerkev. Kljub temu, da ni ohranjen v svoji originalni podobi, pa služi kot dokaz, kako se naše potrebe in navade spreminjajo, ravno prenova templja za bolj aktualne namene pa je stavbo ohranila pri življenju.
Naše prostovoljno delo k prenovi idrijskih rudarskih hiš za 21. stoletje je tako način, kako ohraniti izjemne zgodbe, ki so te hiše hkrati tudi ustvarile. To pa je tudi namen dela Društva Idrija 2020. Kot prostovoljci smo resnično hvaležni, da smo lahko del takega projekta in resnično upamo, da bo naše delo pripomoglo, da Idrija postane še bolj zanimiva za življenje in delo.
Članek je preveden iz angleščine
——————-
Članek je nastal v okviru projekta “Idrijska krajina – navdih iz preteklosti za trajnostno ustvarjanje mladih”, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
