Avtorica: Timea Cseriova (v sodelovanju s Joostom Nussyjem in Diegom Martínom Fernándezom)
Če se sprašujete, ali še kje obstajajo rudarske hiše podobne tem v Idriji, je odgovor da. Rudarstvo je namreč del kulturne dediščine številnih držav, tudi Slovaške, Švedske in Španije. V tem zapisu bomo predstavili nekaj primerov.
Slovaška
Mesti Banská Štiavnica (UNESCO Svetovna dediščina) in Kremnica, ki ležita v osrednjem delu Slovaške, sta med 13. in 19. stoletjem sloveli daleč naokrog zaradi pridobivanja zlata in srebra. Poleg tega pa je potem, ko je tod Marija Terezija ustanovila Rudarsko akademijo, območje začelo privabljati inženirje z vseh koncev sveta.
Pomen rudarstva pa se zelo jasno odraža tudi v lokalnem stavbarstvu. Kremnica in okoliška območja se še vedno ponašajo z nekaterimi dobro ohranjenimi primeri hiš, ki izvirajo s konca 17. stoletja in začetka 18. stoletja. Te hiše zaznamuje hodnik z dostopom do bivanjskih prostorov in hleva ter s stopnicami, ki vodijo do spalnic v prvem nadstropju. Podstrešje je bilo namenjeno shranjevanju. Še ena značilnost hiš v Kremnici je tudi odprta terasa podobna ganku, ki so jo nekoč uporabljali za sušenje perila ali za prezračevanje hiše. Taka terasa je bila tradicionalno usmerjena proti ulici in ne proti notranjemu dvorišču. Za boljšo predstavo si oglejte spodnjo fotografijo:
Na žalost pa je v zadnjih 15 letih Kremnica zaradi obnov in prenov, ki niso upoštevale prvotnega stavbarstva, izgubila kar nekaj tradicionalnih rudarskih hiš. Upamo, da bodo ti kraji v prihodnje drugače sprejeli svojo kulturno dediščino in jo bolje cenili.
Ali ste vedeli, da ima Idrija še eno skupno točko s Kremnico na Slovaškem: čipko. Že v 17. stoletju je bila Kremnica vpeta v trgovanje s čipkami, kasneje pa so v mestu osnovali tudi čipkarsko delavnico, ki je skrbela za izobraževanje in za izdelavo svežih zalog čipk.
Švedska
Na Švedskem so prav tako ponosni na svojo rudarsko dediščino. Rudnik Falun (Falu Gruva), ki je na vrhuncu svojega delovanja proizvedel kar dve tretjini vsega bakra za zahodno Evropo, je danes skupaj z bližnjim mestom in okolico vpisan na UNESCO Seznam svetovne kulturne dediščine. Rudnik je s svojim pomenom pripomogel k temu, da je Švedska postala svetovna velesila, in zagotovil sredstva za financiranje številnih vojn, ki jih je država vodila v 17. stoletju.
Poleg rudnika pa je Falun znan tudi po značilni rdeči barvi »falu«, ki jo prepoznamo po globokem rjastem odtenku in je bila narejena iz z železom bogatih rudniških ostankov. Z barvo »falu«, ki ima tudi zaščitno vlogo, so nekoč barvali lesene stavbe, ki še danes zavzemajo najpomembnejšo vlogo v tej oddaljeni regiji. A rdečkasta barva ni prisotna zgolj na domovih in skednjih rudarskih sosesk v Falunu, temveč je razširjena po vsej Skandinaviji in celo na ameriški vzhodni obali. Čeprav so falunske hiše drugačne od idrijskih, so prav tako očarljive.
Oglejte si rudarsko sosesko na spodnji sliki:
Španija
Asturija, regija na španskem severozahodu se ponaša s številnimi rudarskimi vasmi, kjer so se nekoč ukvarjali s kopanjem premoga. Vas Bustiello je bila na primer zgrajena med leti 1890 in 1925 s strani rudarskega podjetja, da bi tja naselili svoje delavce. Te hiše so bolj sodobne od ostalih primerov in so predvsem zelo funkcionalne.
V povezavi z rudarskimi hišami je zanimivo dejstvo, da so jih ponekod – tako kot v Idriji –, gradili rudarji sami, spet drugje pa so za namestitve delavcev poskrbele rudarske družbe, tako kot v Južnem Limburgu na Nizozemskem ali v naseljih Giscowiez in Nikiscowiez v poljskih Katowicah.
Rudarske soseske
Podobno kot v Španiji lahko po različnih krajih najdemo številne primere rudarskih hiš iz 19. in 20. stoletja, ki so jih razvile rudarske družbe. Takrat lahko govorimo o rudarskih soseskah, ki so bile večinoma zgrajene v neposredni bližini vhodov v jaške. Tovrstne primere najdemo denimo na južnem Nizozemskem v Heerlenu, kjer se nahaja več delavskih kolonij. Pri tem so zasledovali idejo, da bi rudarje naselili v več različnih sosesk in s tem zmanjšali možnost uporov. V Katowicah lahko vidimo primere naselij Nikiscowiez in Giscowiez – prva je zelo lepa z vidika arhitekture in je bila vpisana na UNESCO seznam, medtem ko je bila druga osnovana na idealu vrtnega mesta in je vsaj delno primerljiva z delavskimi vasmi v Asturiji.
Picture: Architecture in Nikiszowiec, Katowice. Taken by: Andrzej Stempa
Zaključek
V Evropi lahko najdemo raznovrstne primere rudarskih hiš. Prav vsaka izmed njih ima svojo lastno zgodovino in svojevrstno ozadje. Čeprav se nobeno izmed mest, ki smo jih omenili zgoraj zaradi ekonomske neupravičenosti ali okoljske škodljivosti, ne ukvarja več z rudarstvom, se danes vseeno jasno vidi, da je bila prav ta panoga ključen dejavnik v omenjenih regijah in v življenjih tamkajšnjih ljudi. Bogata kulturna dediščina je ponekod (Falun, Banská Štiavnica, Giszowiez) zaradi ščitenja pred propadanjem dobila priznanje za posebne vrednote s strani organizacije UNESCO, vendar pa so nam znani tudi primeri, kjer je rudarska dediščina preprosto prepuščena propadanju (Kremnica). Držimo pesti, da bodo vse lokalne skupnosti uspele ceniti lastno kulturno dediščino.
Članek je preveden iz angleščine.
——————-
Članek je nastal v okviru projekta “Idrijska krajina – navdih iz preteklosti za trajnostno ustvarjanje mladih”, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
