Avtorica: Linnea Brønnum Hansen
Dobrodošli na našem blogu!
Gled ena to, da ste se znašli na tem blogu, vas zagotovo zanima tudi naš projekt, Mladi za rudarsko dediščino, ki te dni poteka v Idriji. Mogoče iščete navdih za podoben projekt ali pa vas preprosto zanima, kaj 12 mladih prostovoljcev dela 3 tedne v tako majhnem mestu v Sloveniji?
Kakorkoli, z velikim veseljem vam bomo skozi besedo in sliko predstavili več o tem, kar delamo! Ampak najprej nekaj uvodnih informacij o našem projektu!
Če zares na kratko povzamem: prostovoljci pomagamo pri obnovi stare in resnično zaprašene hiše, ki jo hkrati tudi dokumentiramo. Vendar to še zdaleč ne zmore zajeti vsega bistva našega dela, predvsem pa pripravljalnega dela, potrebnega, da je projekt sploh stekel, in vsekakor ne zajame zgodovinskega pogleda na tip hiš, ki jih imenujemo idrijske rudarske hiše.
Tako naš projekt ni samo obnova hiše, ampak v ospredje postavlja tudi ohranjanje kulturne dediščine in ozaveščanje o njenem pomenu. Ko opisujemo naše delo, je potrebno poudariti, da v okviru projekta pričenjamo z obnovo 200 let stare tradicionalne idrijske rudarske hiše Giser, ki je bila 15 let zapuščena, še vedno pa hrani veličastno zbirko zanimivih predmetov. Zadošča samo pogled na vrt, preproge in tapete ter pohištvo, da v domišljiji oživi podoba vsakdanjika povprečne rudarske družine v preteklem stoletju.
In ravno tu se skriva razlog, zakaj želimo ohraniti rudarske hiše. Verjamemo, da poleg lepote in inovativnosti, o kateri sporočajo predmeti iz drugega časa, rudarske hiše pomembno prispevajo k razumevanju idrijske kulturne dediščine, povezane z drugim največjim rudnikom živega srebra na svetu. Idrija je imela v preteklosti pomembno geopolitično vlogo, zaradi česar je še danes zelo zanimivo mesto.
Vendar pa rudarske hiše niso zanimive samo zaradi preteklosti. Svetovno prebivalstvo narašča, podnebje pa se spreminja, soočamo se s številnimi izzivi pri bivanju in zagotavljanju osnovnih življenjskih standardov. Ko podrobno pogledamo, kako so te hiše grajene, se lahko naučimo marsikaj o tem, kako bolje izkoristiti prostor in potencial naših hiš.
Ko podrobno pogledamo, kako so te hiše grajene, se lahko naučimo marsikaj o tem, kako bolje izkoristiti prostor in potencial naših hiš.
Da bi lahko obnovili in raziskali zgodovino in potenciale hiše Giser, je Društvo Idrija 2020 v Idrijo povabilo 12 prostovoljcev v okviru Evropske prostovoljne enote. Izbrani prostovoljci prihajamo iz različnih okolij, z različno dediščino in znanji, vsak pa prinaša drugačen vidik ohranjanja kulturne dediščine. Še posebej bi želela izpostaviti, da se lahko iz idrijskih rudarskih hiš marsikaj naučimo. Komaj čakam, da jih predstavimo tudi drugje po Evropi in tako sporočamo svetu, da ne gre zgolj za prenovo stare, zaprašene hiše.
Članek je bil preveden iz angleščine.
——————–
Članek je nastal v okviru projekta “Idrijska krajina – navdih iz preteklosti za trajnostno ustvarjanje mladih”, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.