Avtorja: Timea Cseriova & Joost Nussy
Bi radi živeli v betonski džungli, sredi stanovanjskih blokov, brez zelene okolice? Najbrž ne. Želja nas vseh je živeti v prijetnih soseskah, kjer lahko gremo na sprehod v park, se s prijatelji dobimo na pikniku in se morda ukvarjamo s športom. Pri zelenih območjih torej ne gre zgolj za privlačnost, temveč za družbeno funkcijo, ki jo izpolnjujejo v mestih.
Hkrati seveda ne smemo pozabiti na njihovo pomembno vlogo za podnebje. Zelena območja pa lahko igrajo pomembno vlogo še pri enem pomembnem elementu – krepitvi družbene povezanosti. Družbena potreba po zelenih območjih tako v manjših krajih kot tudi v večjih sediščih narašča, prebivalci pa pogosto poskušajo pritiskati na predstavnike lokalnih skupnosti, da bi namesto gradnje novega nakupovalnega ali poslovnega središča raje uredili nove parkovne površine.
Polovico Berlina pokrivajo zelene površine
Timea je v zadnjem letu živela v Berlinu, kjer je resnično dobila priložnost občudovati obsežne parke in gozdove na obrobju mesta. Posebej pomembno se je to izkazalo v dolgih zimskih mesecih, ki jih je Nemčija preživela v strogem zaprtju države v luči ukrepov proti epidemiji COVID-19, ko ljudje niso imeli priložnosti potovati. V Berlinu denimo “mati narava” obsega skoraj polovico mesta, kar lahko služi kot odličen primer tudi za druge evropske prestolnice.
Podobno so v mestu Groningen na Nizozemskem, od koder prihaja Joost, zelene površine v središču pozornosti. To dejstvo je posebej pomembno zaradi dejstva, da večina mesta leži pod nivojem morske gladine in je zelenje zelo pomembno za blaženje negativnih okoljskih vplivov. Naraščanje nivoja morske gladine za Idrijo morda ni taka težava, pa vendar podnebne spremembe vplivajo tudi na to območje. Prilagajanje na spreminjanje podnebja je zaradi bolj suhih poletij in zim z več padavinami postalo nuja.
Glavni trg v Idriji potrebuje zelenje
Idrija ima sicer to srečo, da je na vseh straneh obkrožena z zelenimi hribi, spodbudno pa je tudi dejstvo, da je znotraj mesta urejenih veliko vrtov. A kljub temu sva opazila nekaj področij, kjer je še prostor za izboljšave. Najino pozornost je denimo pritegnil Mestni trg v središču Idrije, ki sva ga poleti pri 36°C doživljala kot izrazit vročinski otok. Zazelenitev tega območja bi lahko bila rešitev, ki bi uspešno zmanjšala vročinski pritisk in območje naredila prijetnejše. Mestu Idrija bi priporočila, naj naredi nekaj v smeri ozelenitve v strogem mestnem središču.
Zazelenitve lahko dojemamo kot potratne naložbe, saj zavzemajo prostor, tega pa v Idriji, ujeti med hribe, ni na pretek. Kljub temu bi midva raje premislila ta prostor. Prostor je namreč veliko bolj večplasten pojem, pri katerem ne gre zgolj za gospodarsko vrednost. V mislih moramo namreč imeti potrebe prebivalstva in prednosti, ki jih zelena območja prinašajo. Idrija je v zadnjih desetletjih s svojo uspešno preobrazbo iz rudarskega mesta v eno izmed nacionalnih središč avtomotivne industrije dokazala, da je sprememba mogoča – tudi v zeleni smeri!
Članek je preveden iz angleščine.
——————-
Članek je nastal v okviru projekta “Idrijska krajina – navdih iz preteklosti za trajnostno ustvarjanje mladih”, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
