Avtorica: Urša Mihevc
Vrtovi so bili od nekdaj zelo pomemben del prostora, v katerem je živel človek. Predstavljali so stik z naravo in ljudem nudili prostor za sproščanje. Že v antiki so z oblikovanjem vrtov radi popestrili okolico svojih domovanj, babilonski vrtovi pa so celo veljali za enega od sedmih čudes starega sveta. Vsem je gotovo dobro znana zgodba o Adamu in Evi v biblični zgodbi o edenskem vrtu, ob spoznavanju novoveške zgodovine pa se noben učitelj ne more ogniti velikanskim vrtovom v Versaillesu.
Pa vendar vrtovi v preteklosti niso služili le duhovnemu ali estetskemu namenu. V delavskih in rudarskih središčih so imeli denimo vrtovi predvsem poudarjeno funkcionalno vrednost. V območjih, kjer hrane ni bilo na pretek in kjer zaledja niso mogla proizvesti dovolj hrane za prehrano številčnih prebivalcev visoko industrializiranih območij, so mali vrtovi in njive igrali pomembno vlogo pri preskrbi s hrano. Tako je bilo tudi v nekdanji rudarski Idriji. Okrog visokih stanovanjskih poslopij je bilo vedno dovolj prostora za vrtove, njive in travnike, ki so bili v funkciji pridelave hrane, bodisi za ljudi, bodisi za živali. Vrtovi so tako tudi za idrijske rudarje nekoč predstavljali intenziven stik z naravo in bili pomemben del njihovega preživetja.
Okrog rudarske hiše Giser, ki smo jo skupaj z mladimi prostovoljci urejali v poletnih mesecih 2021, so se nekoč prav tako razprostirali skrbno negovani vrtovi in travniki. Ti so se sicer v dolgih letih, odkar je bila hiša zapuščena, pošteno zarasli, a nam jih je vseeno uspelo očistiti in urediti. Najprej je bilo potrebno odstraniti grmovje in ovijalke, nato pa smo skupaj z mentorico naredili načrt za zasaditev sveže očiščenih zelenih površin. Po predhodnem raziskovanju okolice in nekaterih idrijskih vrtov smo se odločili, da objavimo javni poziv in okoliške domačine prosimo za donacije rastlin.
Presenetil nas je odziv domačinov, ki so se z velikim navdušenjem odzvali na naš poziv na Facebooku in nam darovali več kot 200 sadik 60 različnih rastlinskih vrst. Rastlin, s katerimi smo zasadili vrtove okrog hiše Giser, tako nismo kupili v trgovini, ampak smo jih zgolj prenesli iz že obstoječih idrijskih vrtov v okolici. S tem smo v okolico hiše Giser prinesli čimbolj lokalne sadike. V vrtu tako denimo ne manjka navadni pelin, ki je bil nekoč sestavni del grenke rudarske pijače geruš, različne vrste fižola, mete ter celo divjega česna in špinače. Na vrtu smo zasadili tudi nekaj cvetlic, saj smo s tem skušali povezati uporabnost in lepoto. Če pomislimo, da smo s prostovoljsko akcijo uspeli prenoviti tudi vrtno lopo – v Idriji ji rečemo lusthaus, kjer bo shranjeno vrtno orodje in kjer bo na voljo senca za počitek – smo ob rudarski hiši resnično uspeli urediti prijetno okolico. Z zanimanjem bomo spremljali, kako se bodo vrtovi obnesli v prihodnje.
Članek je preveden iz angleščine.
——————-
Članek je nastal v okviru projekta “Idrijska krajina – navdih iz preteklosti za trajnostno ustvarjanje mladih”, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.