Z oktobrom se od nas počasi poslavlja izjemno pestro obdobje, ki so ga zaznamovale aktivnosti, povezane z rudarsko hišo Giser. Od številčnih lastnikov smo propadajoč objekt v začetku poletja odkupili pri Zavodu ID20, saj želimo, da nekdanji stanovanjski objekt častitljive starosti ne propade, temveč ostane pomnik bogate stanovanjske dediščine Idrije. Aktivnosti preteklih mesecev zaključujemo z izdajo e-brošure, ki smo jo pripravili ob podpori Ministrstva za okolje in prostor, v kateri predstavljamo naša prizadevanja na tem področju.
Pri Zavodu ID20 in Društvu Idrija 2020 smo v preteklih nekaj mesecih izvedli več projektov, ki so bili tako ali drugače namenjeni revitalizaciji skoraj dve desetletji zapuščene rudarske hiše Giser v Idriji. V ospredju je bila mednarodna solidarnost, saj smo k aktivnostim pritegnili številne mlade iz različnih držav Evrope, s katerimi delimo skrb za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine. Pri tem smo združili tako fizične aktivnosti za zaščito ogroženega objekta, kot tudi digitalne, s katerimi smo vrednote mednarodne solidarnosti in varovanje kulturne dediščine želeli pokazati javnosti.
Stara znanja v rokah mladih
Z aktivnostmi smo z ekipo mladih prostovoljcev iz Črne gore, Danske, Francije, Grčije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Slovenije in Španije simbolno pričeli 22. junija – na dan sv. Ahacija, ki je z zgodovino Idrije neločljivo povezan zaradi odkritja bogate cinabaritne žile leta 1508. Prve dni smo izkoristili za spoznavanje Idrije in njene okolice, že kmalu pa smo poprijeli za delo. Prva naloga je bila čiščenje zaraščene okolice, ki je bila pravo nasprotje nekoč skrbno urejenih zelenih površin v Idriji. Iz notranjosti smo morali odnesti precej nakopičenih stvari, pri tem pa paziti, da smo izločili vse zgodovinsko zanimive predmete. Ko je stara rudarska hiša zadihala, smo lahko nadaljevali z naslednjimi koraki.
V manjših skupinah smo se v spremstvu izkušenih mentorjev lotili različnih nalog za izboljšanje stanja stare rudarske hiše. V notranjosti hiše je bil eden izmed pomembnih ciljev renovacija dotrajanih dvokrilnih oken. Lesene dele smo zbrusili in jih premazali z zaščitno barvo, vstavili nova stekla ter na novo nanesli steklarski kit ter s tem dosegli boljšo zaščito objekta. Zunaj hiše smo veliko pozornosti namenili urejanju vrtov na prej zaraščenih površinah pred, ob in za hišo. V sodelovanju z izkušeno načrtovalko vrtov smo pripravili načrt zasaditve in na družabnih omrežjih med domačini razširili poziv za darovanje sadik s svojih vrtov. Ob velikem odzivu – v nekaj dneh smo od domačinov prejeli več kot 200 sadik 60 različnih rastlinskih vrst –, smo do konca aktivnosti uspeli z okrasnimi in užitnimi rastlinami dodobra razgibati okolico rudarske hiše.
Veliko mizarskega znanja pa je bilo potrebnega pri prenovi vrtne lope – lusthausa, ki je z našim projektom dobil novo podobo. Dotrajane lesene dele smo odstranili in ob pomoči mizarja izdelali novo vrtno lopo, iz starih desk pa so prostovoljci sestavili nekaj vrtnega pohištva. Vse te aktivnosti so po treh tednih dela pokazale dobre rezultate, saj so mladi prostovoljci pridobili veliko izkušenj v rokovanju z različnimi orodji, ki jih dotlej niso poznali, prej zapuščena rudarska hiša pa je dobila veliko pomembnih pridobitev.
Poslušajte, kaj je o svoji prostovoljsko izkušnji v podcastu z Uršo Mihevc povedal prostovoljec iz Nizozemske, Joost Nussy!
Digitalizirani predmeti kulturne dediščine
Poleg izmenjave znanja in izvajanja fizično zahtevnejših aktivnosti pa smo pozornost namenili tudi pripravi različnih digitalnih vsebin. Ena izmed naših nalog je bila digitalizacija dela dokumentov in fotografij, ki smo jih odkrili v zaprašenih predalih zapuščene rudarske hiše Giser. Pridobljene digitalne kopije smo naložili v spletno oblačno shrambo in iz njih pripravili projekcijo za javno predstavitev. Z digitalizacijo številnih orodij in predmetov, ki smo jih prav tako našli v hiši, je nadaljevala prostovoljka Cecilia iz Italije, ki je v Idriji vse do septembra opravljala študijsko prakso. Poleg digitalizacije starega gradiva pa smo s kamerami vestno beležili dnevne aktivnosti in iz posnetkov oblikovali predstavitvene videe, ki smo jih objavljali na družabnih omrežjih in na našem YouTube kanalu. Projekt je veliko pozornosti pritegnil tudi v tradicionalnih medijih, saj smo skupaj s prostovoljci kar dvakrat gostovali na nacionalni radioteleviziji in tako dosegli karseda široko razširitev vrednot mednarodne solidarnosti z ogroženo kulturno dediščino.
Dan odprtih vrat povezal lokalno skupnost
Vrhunec tritedenske prostovoljske aktivnosti je predstavljal dan odprtih vrat rudarske hiše Giser, na katerem smo skupaj s prostovoljci pokazali spremembe, ki smo jo dosegli s skupnimi močmi. Okrog 40 obiskovalcev – od podpornikov in sosedov do naključnih obiskovalcev –, je z zanimanjem spremljalo predstavitve idrijske ekipe in mednarodnih prostovoljcev. Ti so s ponosom pokazali očiščeno okolico hiše, ki je prej bolj spominjala na džunglo kot na sestavni del mestnega tkiva, z veseljem povabili v prenovljeno vrtno lopo – lusthaus in v notranjosti pokazali obnovljena stara dvokrilna okna z novo zasteklitvijo. Veliko pozornosti so pritegnile tudi projekcije v nekdanji kuhinji, kjer so si obiskovalci lahko ogledali serijo digitaliziranih starih fotografij, primerjavo stanja na hiši prej – potem ter posnetek obnove vrtne lope. Skupno druženje smo zaključili z glasbenim programom, ki sta ga pripravila prostovoljca Tom in Salva.
Digitalna brošura za zaključek
Z željo, da bi bili rezultati naših prizadevanj čimbolj trajni in da bi za podobne iniciative v lokalnem okolju navdušili tudi druge organizacije, smo se odločili vse naše aktivnosti predstaviti v obliki digitalne brošure. V njej smo zbrali bloge, ki so jih med bivanjem v Idriji pisali prostovoljci in objavili videoposnetke, ki so se sproti nabirali tekom aktivnosti. Publikacija bo tako služila kot trajni dokument naših dejavnosti v poletnih mesecih 2021, ko smo s skupnimi močmi pripomogli k ohranjanju prej ogrožene rudarske hiše.
Mednarodna prostovoljska aktivnost je bila izvedena v okviru projekta »Mladi za rudarsko dediščino«, ki je sofinanciran s strani programa Evropska solidarnostna enota.
Serija delavnic ter priprava blogov in videoposnetkov pa je bila v sklopu projekta »Idrijska krajina – navdih iz preteklosti za trajnostno ustvarjanje mladih« izvedena s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije.Praksa, ki jo je v Idriji opravljala študentka iz Italije je bila izvedena v sodelovanju z Università degli studi di Bergamo v okviru programa Erasmus+.